Apitehnični ukrepi so metode, ki čebelarjem omogočajo zatiranje oz. zmanjševanje števila varoj brez uporabe akaricidov. Apitehnične ukrepe izvajamo predvsem v obdobju pridobivanja medu, ker v tem času v čebeljih družinah, ki služijo za pridobivanje medu ne smemo uporabljati nobenih sintetičnih akaricidov in ostalih kemičnih sredstev kot so organske kisline in timol. Te ukrepe lahko izvajamo že zgodaj spomladi in po potrebi do konca paše, po paši in še celo novembra (v primeru odstranjevanja zadnje zalege).
Z apitehničnimi ukrepi razbremenjujemo zlasti gospodarne družine tako, da varoje iz njih enostavno odnašamo in jih po potrebi uničujemo drugod. S tem zmanjšamo število varoj za eno generacijo, kar praktično to pomeni razpolovitev števila varoj oziroma eno leglo manj.
Če izvedemo zaporedoma več apitehničnih ukrepov, je možno temeljito zmanjšanje števila varoj v čebelji družini za dve ali celo več generacij. Smisel sodobne borbe proti varoji tako naj ne bi bil v pobijanju varoje s kemičnimi sredstvi, temveč predvsem
stalna čebelarjeva skrb za: ohranitev močnih družin in zagotovitev zdravih zimskih čebel.
S temi ukrepi so se začeli čebelarji dejavno ukvarjati že kmalu po vdoru varoj v Evropo, vendar je njihov razvoj zavrla uporaba kemičnih akaricidov, ki so bili zelo uspešni pri zatiranju varoj. Žal se je kmalu pokazalo, da ta kemična sredstva niso dolgoročna rešitev, saj se varoje nanje kmalu navadijo, tako da postanejo neučinkovita. Poleg tega pa v vosku in medu puščajo ostanke. Če je teh ostankov preveč, postane med celo neprimeren za humano prehrano. V zadnjih letih postajajo porabniki medu čedalje zahtevnejši, zato iščejo higiensko neoporečne čebelje pridelke, kot so na primer čebelji pridelki iz ekološkega čebelarstva.
Apitehnične ukrepe s ciljem zaviranja rojilnega razpoloženja, razmnoževanja čebeljih družin, pridobivanja neoporečnega voska itd., čebelarji že tradicionalno izvajamo v vsakdanji praksi. Če so apitehnični ukrepi vgrajeni v našo vsakdanjo prakso, nimajo za posledico več dela in stroškov ampak obratno, lahko pridobimo celo več medu in to medu brez kakršnih koli ostankov. Prav zaradi zmanjševanja števila registriranih sintetičnih akaricidov v čebelarstvu, pojavljanjem odpornosti na ta kemična sredstva, spoznanja pomena pridobivati čebelje pridelke brez kakršnihkoli ostankov, pa so apitehnični ukrepi dobili nov pomen.
Kdaj izvajamo apitehnične ukrepe?
Prvi apitehnični ukrep lahko napravimo že v aprilu, ko začnemo izrezovati pokrito trotovino. To delo nadaljujemo celotno obdobje graditve in zaleganja trotovine, po navadi do sredine julija. Varoje lahko iz čebelje družine izločamo tudi s sati zalege čebel delavk, narejanjem umetnih rojev itd. Izvajanje apitehničnih ukrepov končamo šele po izrezu zadnje zalege čebel delavk, neposredno pred izvedbo zimskega zatiranja varoj.
Priprava na apitehnične ukrepe
Čebelar se mora pripraviti na izvajanje apitehničnih ukrepov. Predvsem mora dobro poznati biologijo čebel, varoj in obvladati tehnologijo čebelarjenja in diagnostiko.
Velik problem nastane, če čebelar ne ve, kje so varoje, če ne pozna njihovega hitrega razmnoževanja, če ne zna pravilno uporabljati testnega vložka, ugotavljati stopnje napadenosti družine ter odkriti in sanirati reinvazije.
Kaj v čebelarstvu dosežemo z izvajanjem apitehničnih ukrepov ?
čebelji pridelki (zlasti med) niso onesnaženi z ostanki akaricidov;
razmnoževanje varoj začnemo zavirati že od zgodnje pomladi naprej;
v čebelji družini je manj poškodovanih čebel. Zato lahko pričakujemo večjo količino čebeljih pridelkov, v katerih ne bo niti najmanjše količine ostankov akaricidov.
Avtor: Vlado Auguštin
Apitehnični ukrepi
- Označevanje matice
- Izrezovanje trotovine
- Odvzemanje zalege čebeljim družinam – narejenci
- Umetna prekinitev zaleganja – odvzem matice
- Naravna prekinitev zaleganja – roj
- Naravna prekinitev zaleganja – izrojenec
- Odvzemanje čebel – ometenci
- Lovilni sat
- Skrajšano obdobje zaleganja
- Izolacija matice
- Izrezovanje zadnje zalege
- Povzetek
- Apitehnični ukrepi