Apitehnični  ukrepi  so metode,  ki čebelarjem  omogočajo zatiranje  oz. zmanjševanje števila varoj brez uporabe akaricidov. Apitehnične ukrepe izvajamo predvsem v obdobju pridobivanja medu, ker v tem času v čebeljih družinah, ki služijo za pridobivanje medu ne smemo uporabljati nobenih sintetičnih akaricidov in ostalih kemičnih sredstev kot so organske kisline in timol. Te ukrepe lahko izvajamo že zgodaj spomladi in po potrebi do konca paše, po paši in še celo novembra (v primeru odstranjevanja zadnje zalege).

Z apitehničnimi ukrepi razbremenjujemo zlasti gospodarne družine tako, da varoje iz njih enostavno odnašamo in jih po potrebi uničujemo drugod. S tem zmanjšamo število varoj za eno generacijo, kar praktično to pomeni razpolovitev števila varoj oziroma eno leglo manj.

Če izvedemo zaporedoma več apitehničnih ukrepov, je možno temeljito zmanjšanje števila varoj v čebelji družini za dve ali celo več generacij. Smisel sodobne borbe proti varoji tako naj ne bi bil v pobijanju varoje s kemičnimi sredstvi, temveč predvsem

stalna čebelarjeva skrb za: ohranitev močnih družin in zagotovitev zdravih zimskih čebel.

S temi ukrepi  so se začeli čebelarji dejavno  ukvarjati že kmalu po vdoru varoj v Evropo,  vendar  je njihov  razvoj  zavrla uporaba  kemičnih  akaricidov,  ki so bili zelo uspešni  pri zatiranju  varoj. Žal se je kmalu pokazalo,  da ta kemična sredstva  niso dolgoročna  rešitev, saj se varoje nanje kmalu navadijo, tako da postanejo  neučinkovita. Poleg tega pa v vosku in medu puščajo ostanke. Če je teh ostankov preveč, postane  med celo neprimeren za humano  prehrano. V zadnjih letih  postajajo  porabniki medu  čedalje  zahtevnejši, zato  iščejo  higiensko neoporečne čebelje pridelke, kot so na primer  čebelji pridelki  iz ekološkega  čebelarstva.

Apitehnične ukrepe s ciljem zaviranja rojilnega razpoloženja, razmnoževanja čebeljih družin, pridobivanja neoporečnega voska itd., čebelarji že tradicionalno izvajamo v vsakdanji praksi. Če so apitehnični ukrepi vgrajeni v našo vsakdanjo prakso, nimajo za posledico več dela in stroškov ampak obratno, lahko pridobimo celo več medu in to medu brez kakršnih koli ostankov. Prav zaradi zmanjševanja števila registriranih sintetičnih akaricidov v čebelarstvu, pojavljanjem odpornosti na ta kemična sredstva, spoznanja pomena pridobivati čebelje pridelke brez kakršnihkoli ostankov, pa so apitehnični ukrepi dobili nov pomen.

Kdaj izvajamo apitehnične ukrepe?

Prvi apitehnični ukrep lahko napravimo že v aprilu, ko začnemo izrezovati pokrito trotovino. To delo nadaljujemo celotno  obdobje graditve in zaleganja  trotovine,  po navadi  do  sredine  julija. Varoje lahko iz čebelje  družine  izločamo  tudi s sati zalege čebel delavk, narejanjem umetnih rojev itd. Izvajanje apitehničnih ukrepov končamo šele po izrezu zadnje  zalege čebel delavk, neposredno pred izvedbo zimskega zatiranja  varoj.

Priprava na apitehnične ukrepe

Čebelar se mora pripraviti na izvajanje  apitehničnih ukrepov. Predvsem  mora  dobro poznati  biologijo čebel, varoj in obvladati tehnologijo čebelarjenja in diagnostiko.

Velik problem nastane, če čebelar ne ve, kje so varoje, če ne pozna njihovega hitrega razmnoževanja, če ne zna pravilno uporabljati testnega vložka, ugotavljati  stopnje  napadenosti družine ter odkriti in sanirati  reinvazije.

Kaj v čebelarstvu dosežemo z izvajanjem  apitehničnih ukrepov ?

čebelji pridelki (zlasti med) niso onesnaženi z ostanki  akaricidov;

razmnoževanje varoj začnemo zavirati že od zgodnje pomladi naprej;

v čebelji družini je manj poškodovanih  čebel. Zato lahko  pričakujemo  večjo količino  čebeljih  pridelkov,  v katerih  ne bo niti  najmanjše količine ostankov  akaricidov.